O festivalu
O festivalu
Dovolite nam, da vas popeljemo na edinstveno popotovanje v svet, v katerem vladajo zakoni čutnosti. Dovolite sebi razvajanje vida, sluha, okusa: prelivajoča se mehkoba telesa, očarljivo, igrivo spogledovanje z gledalci, strastno gibanje bokov, igra približevanja in oddaljevanja; glasba, prepolna primarnih čutenj, veselja, žalosti, ljubezni, ki se prepletajo v edinstveni kombinaciji ritmike in melodike; nenazadnje bo poskrbljeno tudi za vaše borbončice.
O FESTIVALU
Melita Drev Bakirkaya je pobudnica in idejni vodja Bazarja. Orientalska kultura je, kot sama pravi, njena »hrana za dušo«, in njena največja želja je približati lepote orientalskega sveta tudi drugim. Njen poklic ne preseneča, skupaj z možem Kazimom Bakirkaya vodita turško restavracijo Yildiz-Han. V Turčiji je našla toploto, sproščenost, prijaznost , gostoljubnost, skratka prvine, ki nam pogosto umanjkajo v vsakdanjem življenju.
Poglejmo v zgodovino nastanka Bazarja. Leta 2004 je Nursel organizirala Cingene v križankah (www.nursel.com). Naslednje leto so plesne gostje iz tujine ponovno žele priti in zaplesati v Sloveniji, vendar je Nursel dogodek odpovedala. Tako se je preko Suzane Gale Robežnik, predsednice društva Tuana izvedla krajša predstava v Kud France Prešeren. Melita Drev Bakirkaya pa je bila navdušena nad idejo festivala orientalskega plesa, zato je naslednje leto skupaj s svojimi plesnimi prijatelji preko društva Tuana organizirala festival v polnem pomenu besede.
Scenarij prvo leto spišeta Mateja Pevec in Eva Rotar-Lina, drugo leto pa Mateja Pevec, Barbra Drnač in Melita Drev Bakirkaya. Alja Shaar skrbi za scenografijo, Maja Šijakov- Hasna za grafično podobo reklamnega materiala. Petra Pongrac-Pinar vestno skrbi za celotno administracijo, Maja Domazet prevaja, sestra Bojana pa pomaga pri iskanju sponzorjev. Špela Stramšek -Shayala piše tekste za gledališki list in za našo spletno stran.
ZAČETKI ORIENTALSKEGA PLESA V SLOVENIJI
Prve besede o začetkih orientaskega plesa v Sloveniji neizbežno veljajo predvsem plesalki Jasni Knez.
Fotografija iz časopisa Večer
febr.1992, Grad-muzej Ptuj
Otvoritev razstave 48 slikarij, imenovanih "Turkerije"
Ples, koreografija, kostum:Jasna Knez
Ko se je Jasna na svoji bogati plesni poti srečala z orientalskim plesom, se mu ni mogla upreti. Kot orientalska plesalka je prvič zaplesala v gledališki predstavi "Opereta" v ljubljanski Drami leta 1973. Pogled nazaj pa nam prinese tudi podobo iz Maribora, kjer leta 1961 v nočnem klubu pleše t.i. artistka Vera.
Vendar nam je bila v tistih časih orientalska kultura še vedno zelo daleč. Začetke popularizacije plesa je potrebno umestiti v časovni okvir prvih tečajev. Leta 1983 je Neja Kos iz Zkos-a povabila Kate Mc Gowen, učiteljico trebušnega plesa, ki je imela 10 dnevni tečaj na poletni plesni šoli v Ljubljani. Jasna Knez je pričela s tečaji orientalskega plesa leta 1993. Orientalski ples Jasne je obvezno prepleten z izraznim plesom.
Jasnin ples izraža prvinsko ljubezen do plesa in ženskosti. Jasna pooseblja ples, Jasna pooseblja ženskost. Sama pravi:»Ženski princip je dvojnost: mehkoba in odločnost. Dvoje lastnosti, ki jih mora ozavestiti, ples pa je prijetni način, kako to dvojnost utrditi v zavesti. Saj vemo, da telo vpliva na dušo, počutje pa deluje spet nazaj na snovni organizem. Ženska se mora soočiti s svojimi nasprotujočimi si težnjami, ki jo velikokrat zmedejo, da se ne znajde v labirintu želja in potreb svoje narave : na eni strani - nežnost, varnost, zaščita, zavetje. Na drugi strani pa odločnost, moč, borba, obramba, podpora, nega. Vse te lastnosti lahko ženska začuti, ko izvaja plesne vaje. Pridobi si sposobnost za njihovo razpoznavanje, z redno vadbo jih utrjuje, vgrajuje v svojo osebnost, notranjo držo, način razmišljanja, čustvovanja. In nato, v nadaljevanju in razvijanju plesnih spretnosti, poveže v enovito dojemanje sebe. (…) Tako osnovnim plesnim tehnikam in principom dodajam še posebno motiviko Orienta, ker vsebuje vse tisto, kar sodobni ženski manjka. (…) Prefinjeni splet in preplet sodobnega sveta s svetom starodavnih kultur, naj bi v novem tisočletju prineslo tisto kvaliteto v življenju ženske, ki jo že nekaj časa pogreša in išče.« Te besede inavguracijsko determinirajo pojmovanje, poveličevanje in razširitev orientalskega plesa.
Nadalje je potrebno omeniti prvo celovečerno predstavo mojstrice egipčanskega plesa Suraye, Spirits of the Heart leta 1999 v CD.
Orientalski ples nato z bliskovito hitrostjo osvoji Slovenke. Zdi se, kot da jim je povrnil uvid v ženskost, da jim je podaril samozavest in samozavedanje. V pretirano feministično orientiranem bezljanju zahodnega sveta ženska hitro izgubi svoje žensko bistvo. Svet racionalnosti versus svet čutnosti. Ženske rabimo čutnost. Brez nje nehamo živeti v polnem pomenu besede. Orientalski svet pa je povsem prepleten s čutnostjo. In iz njega črpamo izgubljeno energijo.
Izkušnja orientalskega plesa bogati telo in duha.
Ni pretirano reči, da se v zadnjih desetih letih soočamo s pojavom učinka snežne kepe: nepregledno število plesalk, učiteljic, učenk in nenazadnje tudi stilov. Leta 2006 pa smo, zahvaljujoč Meliti Drev Bakirkaya, dobili zdaj že tradicionalni BAZAR, festival orientalskega plesa, katerega izhodišče je zaobjeti dogajanje na slovenski orientalski plesni sceni in ga obogatiti s plesnimi gosti iz tujine.
Špela Stramšek - Shayala
